Ljudje radi govorimo, še najraje o sebi. Zakaj je tako, so v poskusu podrobneje proučili ameriški znanstveniki in odkrili nekaj presenetljivega – ko govorimo o sebi, čutimo užitek, ker se aktivirajo isti možganski centri kot ob pričakovanju dobre hrane ali seksa. Seveda obstajajo izjeme, kot smo mi – sočutni in potrpežljivi poslušalci, toda v družbi je v povprečju od 30 do 40 odstotkov takih, ki na veliko opravljajo ter nas nenehno obveščajo o svojem razpoloženju in interesih. Vsebine so glede na spol sicer različne – moški večinoma govorijo poslih in o športu, ženski pogovori pa se vrtijo predvsem okrog oblačil. V mešanih družbah v glavnem prevzemajo prvo besedo moški, so raziskovalci ugotavljali v 20. letih prejšnjega stoletja, in podobna situacija je bila še v 90. letih. Nato je prišel čas skokovitega tehnološkega razvoja. 

Tako je bila v času prvih mobilnih telefonov glavna tema pogovorov, kje trenutno smo. »Sem v zastoju na obvoznici,« je, denimo, najprej sporočil naš sogovornik, šele nato je prešel na osebne zadeve. To se je v naslednjem razvojnem koraku spremenilo. Za družbene medije, kot sta Twitter in Facebook, v resnici velja, da je medij sporočilo. Njegova skrčena oblika določa vsebino, ki je v 80 odstotkih omejena na osebna doživetja v zadnjih minutah in sega največ eno uro nazaj, so pokazale raziskave.

Zakaj je pri ljudeh tako?

Druga družabna živa bitja ne komunicirajo ves čas, sploh pa ne o sebi. Dojenčki pa že od devetega meseca starosti opozarjajo na stvari, ki so zanje pomembne. To jih zelo veseli in od tod izvira hipoteza učinka samopromocije. Gre za zadovoljstvo. Ko govorimo o sebi, se v naših možganih aktivirajo središča, ki se odzivajo tudi pri hranjenju ali seksu (Nucleus Accumbens in ventrales Tegmentum).

To so pri osebah, ki so sodelovale v poskusu, odkrili z računalniško tomografijo v laboratoriju harvardske univerze. Poskusne osebe so morale oziroma smele povedati svoje mnenje o sebi in drugih. Ko so govorili o sebi, so v njihovih možganskih centrih za ugodje zaznali močnejšo dejavnost. Toda središče za ugodje nima le ene funkcije, zato so poskus razširili z denarno nagrado. Ponudili so tri skupine vprašanj – v prvi so bila osebna vprašanja (npr. Ali radi smučate?), v drugi skupini so vprašanja zadevala druge (npr. Ali Barak Obama rad smuča?), tretja so bila nevtralna (npr. Je Leonardo naslikal Mono Lizo?). Vsak odgovor so nagradili z nekaj centi, pri tem so največ prinesla nevtralna vprašanja, najmanj pa osebna. Kljub temu je 17 do 25 odstotkov sodelujočih dajalo prednost osebnim vprašanjem, je pokazala študija, objavljena v znanstvenem časopisu PNAS.

Vir: https://www.delo.si/druzba/panorama/govoriti-o-sebi-je-uzitek.html
Vir komentarja: https://vaja16dj.blogspot.com/
                          https://vaja15preskar.blogspot.com/